5. FUNKCIJE ENE SPREMENJLIVKE

5.1 Osnovne lastnosti

Preslikava  (funkcija, upodobitev, transformacija) iz množice  v množico  je tako pravilo, ki vsakemu elementu iz prve množice priredi element iz druge množice, .

Množici  pravimo definicijsko območje (domena) preslikave, njenim elementom pa originali. V množici  seveda niso vedno vsi elementi slike elementov množice . Tisti elementi, ki to so, tvorijo podmnožico množice . To podmnožico imenujemo zaloga vrednosti preslikave.

V analizi običajno obravnavamo realne funkcije, pri katerih je domena in kodomena množica realnih  števil. Tako nas bodo v nadaljevanju zanimale preslikave , za katere bomo običajno uporabljali izraz funkcija. Torej, funkcija , definirana na intervalu  (  ), je predpis, po katerem pripada vsakemu številu  s tega intervala natanko določeno število . število  običajno označimo s simbolom  (  ) in ga imenujemo vrednost funkcije  za določeni . Pravimo, da je  neodvisna spremenljivka ali argument funkcije, število  pa odvisna spremenljivka.

Oznaki:  definicijsko območje funkcije ,  zaloga vrednosti funkcije ,

.

Primer 5.1:

1. Naj bo . Definicijsko območje in zaloga vrednosti so vsa realna števila,

2. če vsakemu realnemu številu  iz intervala  priredimo  število , dobimo funkcijo s predpisom

interaktivno

 

Slika 5.1:

3. Naj bo  funkcija definirana s predpisom  ( ,  ). To funkcijo imenujemo kvadratna funkcija, njeno definicijsko območje je množica vseh realnih števil, zaloga vrednosti pa vsa pozitivna realna števila,

4. Naj bo . Potem je

slika

Slika 5.2:

5. Naj bo . Torej je , iz česar sledi . Potem je

slika

Slika 5.3:

***

 

Definicija 5.2: Funkcija  definirana na simetričnem intervalu  (  ali  ) je soda, ko je

in je liha, ko je

***

 

Primer 5.3:

1. Naj bo . Ker je

,

je  soda funkcija. 

Slika

Slika 5.4:

 

2. Naj bo . Ker je

,

je  liha funkcija.

Slika

Slika 5.5:  

3. Funkcija  definirana s predpisom  ni niti soda niti liha, saj je in .

Slika

Slika 5.6:

4. Funkcija  je soda,  pa liha funkcija.

Graf sode funkcije je simetričen glede na  os, graf lihe funkcije pa je simetričen glede na koordinatno izhodišče.

***

 

Definicija 5.4: Naj bo  definirana na intervalu  in naj bosta . Funkcija  je naraščajoča, ko je

in je strogo naraščajoča, ko je

Funkcija  je padajoča, ko je

in je strogo padajoča, ko je

če je funkcija  (strogo) naraščajoča ali (strogo) padajoča funkcija, je  monotona funkcija.

***

 

Primer 5.5:

1. Naj bo . Funkcija  je monotona funkcija, saj je naraščajoča.

slika

Slika 5.7:

2. Naj bo . Na intervalu  je funkcija padajoča, na intervalu  pa naraščajoča.

slika

Slika 5.8:

3. Funkcija , podana s predpisom , je monotona, saj je naraščajoča.

slika

Slika 5.9:

***

 

Definicija 5.6: Če obstaja tako število , da je

potem je  periodična funkcija s periodo . Najmanjšo pozitivno periodo imenujemo osnovna perioda.

***

 

Primer 5.7:

1. Naj bo . Ker je , je  periodična funkcija z osnovno periodo .

2. Naj bo . Ker je , je  periodična funkcija z osnovno periodo .

***

5.2 Pregled elementarnih funkcij

5.2.1 Polinomi

Polinomi so funkcije s predpisom oblike

kjer je  (konstanta) za vsak če je , pravimo, da je  polinom stopnje . številu  pravimo vodilni koeficient polinoma, številu  pa splošni  člen.

Rešitvam polinomske enačbe

pravimo koreni polinoma . Običajno namesto o korenih govorimo kar o ničlah polinoma. Osnovni izrek algebre trdi, da ima polinomska enačba  vsaj eno rešitev (v obsegu kompleksnih števil). Glede na ta izrek se izpelje, da ima polinom stopnje  natanko  ničel, ki pripadajo množici  ali . Ker kompleksne ničle zgornje enačbe zmeraj nastopajo v konjugiranih parih, ima polinom lihe stopnje vsaj eno realno ničlo.

Naj bodo  (ne nujno različne) ničle polinoma  Potem lahko  zapišemo kot produkt faktorjev

Če se faktor  pojavi  -krat v razcepu, pravimo, da je    -kratna ničla polinoma  (npr.  ).

Primer 5.8: Polinom  je  četrte stopnje in ga lahko zapišemo kot

.

Polinom ima štiri ničle: , , , .

***

Korene polinoma druge stopnje

(  ) iščemo po formulah

Izraz pod korenom imenujemo diskriminanta in jo označujemo z

Glede na vrednost diskriminante ločimo tri možnosti:

 

Primer 5.9

Naj bo . Potem je  Ničli sta  in

Slika

Slika 5.10: ,

***

 

Primer 5.10

Naj bo . Potem je . Ničla je .

Slika

Slika 5.11: ,

***

 

Primer 5.11

Naj bo . Ker je , polinom nima realnih ničel.

Slika

Slika 5.12: ,

***

 

Korene polinomov višje stopnje

iščemo s pomočjo Hornerjevega algoritma. Uporabimo ga lahko, če poznamo vsaj eno ničlo enačbe . če so koeficienti  celoštevilski in je ničla polinoma racionalno število , tedaj  deli ,  pa .

Primer 5.12: Poiščimo vse ničle polinoma

če je koren racionalno število , tedaj je  in . Skupaj imamo  kandidatov za koren, poleg tega pa še njihove nasprotne vrednosti. S Hornerjevim algoritmom preverimo, da je  koren polinoma:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Torej je

Ničle so ,   , .

***

Kvocient dveh polinomov  in  je racionalna funkcija

Racionalna funkcija je definirana povsod, kjer je . Ničle ima tam, kjer je .

Primer 5.13: Funkcija

ima enake ničle kot polinom v prejšnjem primeru, definicijsko območje pa je .

***

 

Primer 5.14

Naj bo .

slika

Slika 5.13:

***

 

5.2.2 Trigonometrijske funkcije

Definirali bomo trigonometrijske funkcije sinus, kosinus, tangens in kotangens, in sicer najprej za kote na intervalu .

Na enotski krožnici (s polmerom  in središčem v koordinatnem izhodi šču) si izberemo poljubno točko . če skozi to točko potegnemo poltrak z začetkom v koordinatnem izhodišču, je med tem poltrakom in med pozitivno smerjo osi  določen natanko en kot, ki ga ozna čimo z  (dogovorimo se, da bomo kote vedno merili od pozitivnega dela osi  v smeri nasprotni gibanju urinega kazalca).

interaktivno

 

Kotne funkcije definiramo:

Sledi, da je

Za poljubne kote definiramo trigonometrijske funkcije na sledeč način:

kjer je  poljubno celo  število (  ). Opazimo, da so vse štiri funkcije periodične, prvi dve z osnovno periodo , drugi dve pa z osnovno periodo .

Nadalje, kosinus je soda funkcija, , sinus pa je liha funkcija, . Sledi, da sta tangens in kotangens lihi funkciji, , .

Poglejmo si  še nekaj najpogostejših zvez med kotnimi funkcijami. Po Pitagorovem izreku velja, da je

Izračunajmo

Podobno velja za kotangens, zato imamo zvezi

Zapišimo še adicijska izreka

Od tod izpeljemo

Iz adicijskih izrekov izpeljemo tudi sinus in kosinus dvojnih kotov

Prav tako nam adicijski izreki dajo naslednji zvezi:

Podobno velja

Poglejmo si grafe trigonometrijskih funkcij. Kosinus in sinus sta definirana na celem , medtem ko tangens ni definiran v ničlah cosinusa (  ), kotangens pa v ničlah sinusa (  ).

Slika

Slika 5.14:

Slika

Slika 5.15:

Slika

Slika 5.16:

Slika

Slika 5.17:

5.2.3 Krožne funkcije

Krožne funkcije so obratne funkcije od trigonometrijskih. Imenujemo jih arkus sinus (arcsin x), arkus kosinus (arccos x), arkus tangens (arctan x), arkus kotangens (arccot x).

1. Arkus sinus

Če želimo, da bo obstajal obrat funkcije sinus, mora le ta biti bijektivna. V ta namen moramo skrčiti definicijsko območje. Naj bo  in . Tedaj obstaja taka funkcija , da je

Funkcijo  imenujemo arkus sinus in pišemo

Torej velja

Funkcijo imenujemo tudi glavna veja funkcije , stranske pa so na drugih intervalih. Graf obratne funkcije dobimo z zrcaljenjem preko premice .

Slika

Slika 5.18:

 

2. Arkus kosinus

Naj bo . Definicijsko območje skrčimo na . Tedaj obstaja  in pišemo

Velja

Graf glavne veje funkcije  je:

Slika

Slika 5.19:

Izpeljimo še zvezo med obema znanima obratnima funkcijama. Naj bo . Tedaj je  in . Vemo, da je

kar pomeni, da je

oziroma

3. Arkus tangens

Naj bo . Definicijsko območje skrčimo na . Tedaj obstaja  in pišemo

Potemtakem velja

Graf glavne veje funkcije  je:

Slika

Slika 5.20:

4. Arkus kotangens

Naj bo . Definicijsko območje skrčimo na . Tedaj obstaja . Pišemo

in velja

Izpeljimo  še zvezo med obema obratnima funkcijama. Naj bo  in . Tedaj je

Torej je

in zato

5.2.4 Eksponentna funkcija

Eksponentna funkcija je oblike

Funkcija je tako imenovana, ker nastopa neodvisna spremenljivka  v eksponentu. Ker je , naj bo osnova . Eksponentna funkcija je definirana povsod  in je povsod pozitivna (  ).

Velja

saj je

1. Za  je  strogo naraščajoča funkcija, saj velja:

Primer 5.15: Graf eksponentne funkcije

Slika

Slika 5.21:

***

 

2. Za  je  strogo padajoča funkcija, saj velja:

Primer 5.16: Graf eksponentne funkcije

Slika

Slika 5.22:

***

 

5.2.5 Logaritemska funkcija

Naj bo  eksponentna funkcija, torej

To je bijektivna funkcija, zato obstaja njej obratna funkcija . Imenujemo jo logaritemska funkcija in pišemo

Torej velja

in

Potemtakem velja:

Logaritemska funkcija ima ničlo v točki 1, saj velja

Izpeljimo nekaj lastnosti logaritma:

1. ,   ,

2. ,   ,

3. ,   , ,

Kadar je osnova enaka številu , govorimo o naravnem logaritmu in pišemo

Graf logaritemske funkcije dobimo z zrcaljenjem eksponentne funkcije preko premice .

Primer 5.17: Graf funkcije  ( ,  )

Slika

Slika 5.23:

***

5.3 Limita in zveznost

5.3.1 Limita

Definicija 5.18: Naj bo funkcija  definirana v vsaki točki okolice to čke , razen morda v sami točki . število  imenujemo limita funkcije  v točki , če za vsak  obstaja tako  število , da je , če za vsak  velja . To zapišemo

interaktivno

 

Zapisano drugače:

***

 

Primer 5.19:

1. Naj bo dana funkcija  s predpisom . Potem je

.

2. Naj bo dana funkcija  s predpisom . Potem je

***

Limita z leve in z desne

Definicija 5.20: Naj bo funkcija  definirana na intervalu . število  je limita z desne (desna limita) funkcije  v točki , če za vsak  obstaja tako število , da za vsak  velja . To zapišemo:

***

 

Definicija 5.21: Naj bo funkcija  definirana na intervalu . število  je limita z leve (leva limita) funkcije  v točki , če za vsak  obstaja tako število , da za vsak  velja . To zapišemo:

Funkcija  ima v točki  limito natanko tedaj, ko ima  v točki  limito z leve in z desne in sta ti dve limiti enaki.

***

 

Primer 5.22

Naj bo

Potem je

interaktivno

 

Ker leva in desna limita nista enaki, sledi, da funkcija  v točki  nima limite (slika 5.24).

interaktivno

 

Slika 5.24: Funkcija

***

 

Primer 5.23: Naj bo .

Iz grafa funkcije opazimo, da je

Iz tega sledi

in zato

Ker desna in leva limita nista enaki, funkcija  nima limite v točki .

Slika

Slika 5.25:

***

 

Definicija 5.24: Naj bo  definirana na intervalu . Funkcija  ima limito , ko gre  proti neskončno, če za vsak  obstaja tak , da je  izpolnjen za vsak . Torej

***

 

Definicija 5.25: Naj bo  definirana na intervalu . Funkcija  ima limito , ko gre  proti negativni neskončnosti, če za vsak  obstaja tak , da je  izpolnjen za vsak . Torej

***

 

Izrek 5.26: Naj bo  in naj bo . Potem velja:

(i)

(ii)

(iii) , če je .

Zapišimo nekaj pomembnejših limit:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

***

 

Primer 5.27:

1. Izračunajmo

2. Izračunajmo

***

5.3.2 Zveznost

Definicija 5.28: Naj bo funkcija  definirana na okolici točke . Pravimo, da je  zvezna v točki , če za vsak  obstaja tako  število , da je če je .

Krajši zapis:

 je zvezna v .

V definiciji zveznosti funkcije  v točki  se skrivajo tri zahteve:

1. obstajati mora limita ,

2. funkcija mora biti definirana v točki ,

3. .

***

 

Definicija 5.29: Funkcija  je zvezna,  če je zvezna v vsaki točki domene .

Če  ni zvezna v , potem velja ena izmed možnosti:

1.  v  nima limite,

2.  v  ima limito, vendar ni enaka .

***

 

Izrek 5.30: Če sta funkciji  in  zvezni v točki , potem so zvezne tudi funkcije , , , , .

***

 

Primer 5.31:

Naj bo

Potem je

 in .

Iz tega sledi, da funkcija  ni zvezna v točki  (slika 5.26).

Slika

Slika 5.26: Funkcija

***

Zveznost z leve in z desne

Definicija 5.32: Funkcija , definirana na intervalu , je zvezna z desne v točki , če je njena vrednost enaka limiti z desne. Torej .

***

 

Definicija 5.33: Funkcija , definirana na intervalu , je zvezna z leve v točki , če je njena vrednost enaka limiti z leve. Torej .

Funkcija je zvezna v točki natanko tedaj, ko je v tej točki zvezna z leve in z desne.

***

Zveznost na intervalu

Definicija 5.34: Funkcija  je zvezna na intervalu , če je: zvezna v vsaki točki  in je zvezna z desne v točki  ter je zvezna z leve v točki . Zapisano drugače:

Oznaka:    zvezne funkcije na zaprtem intervalu

***

 

Izrek 5.35: Naj bo  in naj bo . Potem obstaja tak , da je .

***

 

Definicija 5.36: Funkcija  je na intervalu  navzgor omejena, če obstaja tak , da je

Funkcija je navzdol omejena, če obstaja tak , da je

Pravimo, da je  zgornja meja,  pa spodnja meja funkcije  na intervalu .

Funkcija  je na intervalu  omejena,  če je navzgor in navzdol omejena.

***

 

Definicija 5.37: Najmanjša zgornja meja  funkcije  je natančna zgornja meja oziroma

Največja spodnja meja  funkcije  je natančna spodnja meja oziroma

Opomba:

***

 

Izrek 5.38: Vsaka zvezna funkcija  je omejena.

***

 

Definicija 5.39: Naj bo . če je natančna zgornja meja  funkcije  tudi funkcijska vrednost, potem je  maksimum funkcije  na :

če je natančna spodnja meja  funkcije  tudi funkcijska vrednost, potem je  minimum funkcije  na :

***

 

Primer 5.40:

1. Naj bo , . Potem je

2. Naj bo , . Potem je

Očitno  in  ne obstajata.

3. Naj bo , . Potem je

slika

Slika 5.27:

***

 

Izrek 5.41: Zvezna funkcija  doseže na intervalu  minimum in maksimum.

***

 

Izrek 5.42: Zvezna funkcija  zavzame vse vrednosti med minimumom in maksimumom.

***

Prenesi

5.4 Vprašanja

• Kdaj je funkcija soda? Podajte primer.

• Kdaj je funkcija liha? Podajte primer.

• Kdaj je funkcija naraščajoča?

• Kdaj je funkcija padajoča?

• Podajte primer monotone funkcije.

• Naj bo , , . Kaj so ničle polinoma ? Glede na diskriminanto zapišite vse možne primere.

• Opišite: trigonometrijske funkcije, ciklometrične funkcije, eksponentnme funkcije in logaritemske funkcije?

• Narišite grafe: trigonometrijskih funkcij, eksponentnih funkcij in logaritemskih funkcij.

• Naj bo funkcija definirana v okolici točke . Kdaj ima funkcija limito v točki ?

• Kdaj ima funkcija limito z leve v točki ?

• Kdaj ima funkcija limito z desne v točki ?

• Kdaj je funkcija zvezna v točki ?

• Kdaj je funkcija omejena? Podajte primer omejene funkcije?

 

 

 

 

1. teden 2. teden 3. teden 4. teden 5. teden