Novice

Spremljajte naše novice
09. junij 2020

Dekan DOBA Fakultete: Kaj smo se lahko doslej naučili?

V teh nepredvidljivih časih in ob skrbi, kakšne posledice bo pustilo zaprtje kot način za omejevanje koronavirusa, ne smemo pozabiti na temeljne lastnosti človeka. Gotovo je ena prilagodljivost, želim pa posebej poudariti proces učenja. Udarci, ki nam jih je že doslej povzročila pandemija, so, to lahko že sodimo, ponekod že močno spremenili naše razumevanje problema in tudi delovanje. Eno od področij, ki se je v času našega bivanja v izolaciji močno razmahnilo, so bile informacije iz medijev vseh vrst: od tistih, s katerimi so nas želele disciplinirati vlade, pa vse do najrazličnejših teorij zarote in razlag, kako nas vlade z zapiranjem prenašajo okoli. V času, ko v večini držav (vsaj prvi val) pandemija razločno ugaša, pa statistika vsakemu razumljivo dokazuje, da je bila najboljša od znanih strategij omejevanje stikov med ljudmi, četudi na račun velike gospodarske škode. Vsekakor pa nas zanimajo človeška življenja. Tukaj, merjeno na milijon prebivalcev, z najslabšo statistiko sedaj izstopajo države, kjer je vodstvo na začetku ignoriralo ukrep omejevanja stikov (ZDA, Velika Britanija) in Švedska, kjer so se odpovedali omejitvam stikov in poskusili s prekuževanjem širše populacije.

Da je bila tukaj Slovenija mnogo učinkovitejša, kaže podatek, da smo v primerjavi s Švedsko doslej imeli na milijon prebivalcev le dobrih 17 % okuženih in nekaj preko 15 % umrlih. 

V tem delu Evrope so glede gospodarskih pričakovanj naše oči uprte predvsem v Nemčijo kot glavno evropsko gospodarsko velesilo – stanje gospodarstva pri njih seveda pogojuje njihovo zanimanje za naše izdelke, s tem pa izvoz, ki je izjemnega pomena za rast BDP pri nas. V prid našim pozitivnim pričakovanjem so trendi skrajševanja dobavnih poti, kjer naša regija postopoma nadomešča vzhodno Azijo in se povečajo priložnosti za naša podjetja. Čeprav v nemškem BDP avtomobilska industrija ne dosega 5 %, ima zaradi njene mednarodne orientacije pri nabavi vmesnih proizvodov v Sloveniji (na Hrvaškem, v Srbiji) relativno večji pomen, zaradi česar se njeno pešanje hitro pozna na zmanjševanju zaposlenosti pri nas. In prav tej panogi grozi zastoj ter bo tukaj širše območje odvisno od uspešnosti nemške vladne politike. Kakršnekoli večje spremembe bi lahko bile za nas problem, saj kot podizvajalci težko prilagodimo obstoječo tehnologijo in zmogljivosti drugi panogi.

Tudi gibanja na trgu dela težko predvidimo. Vseeno pa obstaja določena kakovost delojemalcev, ki jo je v ospredje potisnilo obdobje izolacije in jo lahko poskusimo obrniti sebi v prid. Ne le večja fleksibilnost pri delu, temveč tudi nove tehnologije od nas vse bolj zahtevajo prilagajanje digitalni družbi. Ta prihaja mnogo prej, kot smo predvidevali in od nas zahteva toliko bolj odločno ravnanje. Že v času zaprtja so strokovnjaki poudarjali pomen naložb v znanje, te pa so toliko pomembnejše sedaj, ko vidimo, da bodo negativne posledice virusa še nekaj časa vplivale na gospodarstvo. Podjetja bodo zaposlovala previdneje in bolj bodo osredotočena na kandidate, ki bodo izkazovali sposobnost uporabljati digitalne tehnologije v proizvodnji, v menedžmentu in v upravi. Zato je smiselno kljub vsaj deloma negotovi prihodnosti sedaj razmišljati o naložbi v znanje in tako že na srednji rok pridobiti prednost na trgu dela.

Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo