Anastazija Šušteršič, študentka programa Ekonomist na Višji strokovni šoli, je štirimesečno Erasmus mobilnost v namen prakse preživela v italijanski Kalabriji. Od 1. maja do 20. avgusta 2026 je opravljala prakso v neprofitni organizaciji Liberamente ETS, kjer je pomagala predvsem pri računovodstvu in administraciji. Izkušnja ji je poleg strokovnega znanja prinesla tudi nova poznanstva, spoznavanje drugih kultur, jezikovni napredek in več samozavesti pri soočanju z novimi izzivi.
Delo v neprofitni organizaciji ji je omogočilo, da je spoznala tudi nekatere razlike med računovodstvom v Sloveniji in Italiji: »Pri delu sem spoznala, da se računovodstvo v neprofitni organizaciji nekoliko razlikuje od tistega, ki sem ga poznala iz Slovenije.«
Ker so organizacije, ki se financirajo z javnimi sredstvi, podvržene rednim revizijam, je pomembno natančno dokumentiranje poslovnih dogodkov. Anastazija je sam računovodski sistem doživela kot nekoliko bolj enostaven, saj je bilo evidentiranje podatkov manj kompleksno. Opazila je tudi razliko pri načinu shranjevanja dokumentacije, saj je bilo veliko dokumentov še vedno treba natisniti in fizično shranjevati, medtem ko se v Sloveniji vse več dokumentov ureja in arhivira digitalno. Pri delu je bila zelo zadovoljna tudi z mentorico Bino, ki je bila, kot pravi, vedno pripravljena odgovoriti na njena vprašanja in ji pomagati pri delu.
Poseben del delovne kulture je predstavljal »pranzo«, daljši premor sredi delovnega dneva, ko se zaposleni vrnejo domov na kosilo in se nato vrnejo v službo. Zaradi tega je bil delovni dan organiziran nekoliko drugače in se je delo običajno končalo kasneje kot v Sloveniji.
Življenje v majhni italijanski vasici
Pomemben del Erasmus izkušnje je bilo tudi življenje v tujini. Anastazija je živela v hiši s štirimi dekleti iz različnih držav, s katerimi so postale zelo povezane: »Živela sem v hiši s štirimi puncami iz različnih držav, s katerimi smo postale skoraj nerazdružljive.« Ker je bila organizacija v majhni vasici, je bilo javnega prevoza zelo malo. Na voljo je bil en avtobus zjutraj v mesto in en popoldne nazaj, zato je bila Anastazija vesela, da je imela s seboj svoj avto. Sčasoma so spoznale tudi veliko domačinov, ki so jih sprejeli medse. Domačini so se z njimi pogosto poskušali pogovarjati na ulici, tudi če niso znali angleško, ter jih vabili na različne dogodke. Prav lokalni dogodki so jim omogočili boljši vpogled v življenje majhne italijanske vasice. Skoraj vsak teden so se v okolici odvijale različne fešte – od fešte olivnega olja in fig do pokušine hrane iz različnih držav in javne licitacije kur. Udeležile so se tudi praznovanja Ferragosta.
Od senegalske hrane do prave italijanske mocarele
Na izmenjavi je bilo treba prilagoditi tudi vsakodnevne navade. Restavracije so se odpirale precej pozno, zato sta Anastazija in sostanovalka iz Senegala pogosto prevzeli kuhanje. Tako je imela priložnost poskusiti tudi nekaj senegalskih jedi, poleg tega pa so pogosto kuhale italijanske jedi. »Seveda pa brez prave italijanske mocarele in sladoleda ni šlo.«
Jezikovno znanje se je krepilo skozi vsakdan
Pred odhodom je Anastazija poznala nekaj osnov italijanščine, vendar njeno znanje ni bilo zadostno za tekoče sporazumevanje. Največ se je naučila skozi vsakodnevno delo, pogovore z domačini in življenje v Italiji. Angleščino je uporabljala predvsem pri komunikaciji z ljudmi iz drugih držav, ki so prav tako opravljali prakso. Pri učenju ji OLS-tečaj ni bil v veliko pomoč, saj se ji je spletna stran zdela precej zapletena za uporabo.
Različne kulture, skupne izkušnje
Življenje z ljudmi iz Francije, Senegala, Ukrajine in Turčije ji je omogočilo, da je vsak dan spoznavala različne navade, kulture in načine razmišljanja. Ob tem je pridobila tudi številne izkušnje na osebni ravni. »Naučila sem se bolje prilagajati novim situacijam, poslušati druge, povedati svoje mnenje in se manj obremenjevati s tem, kaj si drugi mislijo.« Izkušnja jo je spodbudila k večji odprtosti do drugačnosti in ji dala več samozavesti pri soočanju z novimi izzivi.
Izkušnja dela z begunci in prosilci za azil
Pomemben del prakse je bilo tudi delo v organizaciji, ki pomaga pri vključevanju beguncev in prosilcev za azil v lokalno okolje. Čeprav je Anastazija delala predvsem na področju računovodstva in administracije, se je s to tematiko srečevala tudi v vsakdanjem življenju. Sodelovala je tudi pri delavnici, kjer so se udeleženci učili osnovnih digitalnih kompetenc, sama pa je svoje znanje Excela lahko delila s sodelavci.
Erasmus izkušnja je vplivala tudi na njen pogled na evropsko in aktivno državljanstvo. Vsakodnevni stik z ljudmi iz različnih držav ji je pokazal pomen odprtosti, sprejemanja različnosti in medsebojnega povezovanja. »Spoznala sem, da lahko k skupnosti prispevaš že z majhnimi stvarmi, kot so pripravljenost pomagati, sodelovati in biti odprt do ljudi okoli sebe.«
Erasmus kot priložnost za osebno rast
Po štirih mesecih v Italiji Anastazija svojo izkušnjo vidi kot pomemben korak pri osebnem in strokovnem razvoju. Spoznala je drugačen način dela in življenja, izboljšala svoje jezikovno znanje, spoznala ljudi iz različnih držav ter se naučila bolje prilagajati novim situacijam. Svojo izkušnjo zato z veseljem priporoča tudi drugim študentom: »Erasmus bi vsekakor priporočala vsakemu študentu. Čeprav odločitev za odhod v tujino ni vedno lahka, saj zapustiš svoje okolje in odideš med ljudi, ki jih sprva ne poznaš, se na koncu vse to poplača z novimi prijateljstvi in skupnimi izkušnjami.«
Za Anastazijo je bila Erasmus mobilnost priložnost, da je stopila iz znanega okolja, spoznala nove ljudi in drugačne načine življenja ter pridobila več poguma za prihodnje izzive.
»Predvsem pa mi je dala več poguma, da stopim iz svoje cone udobja in se ne bojim novih izzivov.«
