Moja Erasmus izmenjava me je popeljala na jug Italije, v Kalabrijo, kjer sem opravljala prakso v neprofitni organizaciji Liberamente ETS (1. 5. 2026 – 20. 8. 2026). Pomagala sem predvsem pri računovodstvu in administraciji, hkrati pa sem imela priložnost spoznati drugačen način dela, življenja in razmišljanja. Pri delu sem spoznala, da se računovodstvo v neprofitni organizaciji nekoliko razlikuje od tistega, ki sem ga poznala iz Slovenije. Poslovne dogodke je treba natančno dokumentirati, saj so organizacije, ki se financirajo z javnimi sredstvi, podvržene rednim revizijam. Sam računovodski sistem se mi je zdel nekoliko bolj enostaven, saj je bilo evidentiranje podatkov manj kompleksno. Opazila sem tudi, da je bilo veliko dokumentacije še vedno treba natisniti in fizično shranjevati, medtem ko se v Sloveniji vse več dokumentov ureja in arhivira digitalno. Z mentorico Bino sem bila zelo zadovoljna, saj je bila vedno pripravljena odgovoriti na moja vprašanja in mi pomagati pri delu. Pri sporazumevanju v angleščini je bilo včasih nekoliko več izzivov, vendar je bila komunikacija proti koncu lažja tudi zaradi osnov italijanščine, ki sem se jih naučila. Posebej zanimiv del njihove delovne kulture je bil pranzo, daljši premor sredi delovnega dneva, ko se zaposleni vrnejo domov na kosilo in se nato vrnejo v službo. Zaradi tega je delovni dan drugače organiziran in se delo običajno konča kasneje kot pri nas. Življenje v tujini je bilo zame prav tako pomemben del izkušnje. Živela sem v hiši s štirimi puncami iz različnih držav, s katerimi smo postale skoraj nerazdružljive. Ker je bila organizacija v majhni vasici, javnega prevoza skoraj ni bilo. Na voljo je bil en avtobus zjutraj v mesto in en popoldne nazaj, zato sem bila zelo vesela, da sem imela s seboj svoj avto. Sčasoma smo spoznale tudi veliko lokalnih ljudi, ki so nas vzeli za svoje. Bili so zelo odprti in so se z nami pogosto poskušali pogovarjati na ulici, tudi če niso znali angleško. Vabili so nas na različne dogodke, med drugim na Ferragosto. Skoraj vsak teden so se v okolici odvijale lokalne fešte, od fešte olivnega olja in fig do pokušine hrane iz različnih držav in celo javne licitacije kur. Prav zaradi teh dogodkov smo lahko spoznale bolj pristno življenje v majhni italijanski vasici. Tudi pri hrani smo se morale malo prilagoditi, saj so se restavracije odpirale precej pozno. Zato sva s Senegalko pogosto prevzeli kuhanje. Tako sem imela priložnost poskusiti nekaj senegalskih jedi, poleg tega pa smo pogosto kuhale tudi italijanske. Seveda pa brez prave italijanske mocarele in sladoleda ni šlo. Pomemben del izmenjave je bilo tudi učenje jezikov. Pred odhodom sem poznala nekaj osnov italijanščine, vendar moje znanje ni bilo zadostno za tekoče sporazumevanje. Največ sem se naučila skozi vsakodnevno delo, pogovore z domačini in življenje v Italiji. Sčasoma sem pridobila več besedišča, izboljšala razumevanje jezika in postala bolj samozavestna pri sporazumevanju. Angleščino sem uporabljala predvsem pri komunikaciji z ljudmi iz drugih držav,
ki so prav tako opravljali prakso. OLS tečaj mi pri tem ni bil v veliko pomoč, saj se mi je spletna stran zdela precej zapletena za uporabo. Poleg strokovnega znanja sem med izmenjavo pridobila tudi veliko novih izkušenj na osebni ravni. Naučila sem se bolje prilagajati novim situacijam, poslušati druge, povedati svoje mnenje in se manj obremenjevati s tem, kaj si drugi mislijo. Življenje z ljudmi iz Francije, Senegala, Ukrajine in Turčije mi je omogočilo, da sem vsak dan spoznavala različne navade, kulture in načine razmišljanja. Zaradi tega sem postala bolj odprta do drugačnosti in bolj samozavestna pri soočanju z novimi izzivi. Pomemben del te izkušnje je bilo tudi delo v organizaciji, ki pomaga pri vključevanju beguncev in prosilcev za azil v lokalno okolje. Čeprav sem delala predvsem na področju računovodstva in administracije, sem se s to tematiko srečevala tudi v vsakdanjem življenju. Tako sem bolje spoznala pomen vključevanja, sprejemanja in spoštovanja ljudi v lokalni skupnosti. Sodelovala sem tudi pri delavnici, kjer so se udeleženci učili osnovnih digitalnih kompetenc, sama pa sem svoje znanje Excela lahko delila s sodelavci. Na drugačen način sem začela gledati tudi na evropsko in aktivno državljanstvo. Vsakodnevni stik z ljudmi iz različnih držav mi je pokazal, kako pomembni so odprtost, sprejemanje različnosti in medsebojno povezovanje. Spoznala sem, da lahko k skupnosti prispevaš že z majhnimi stvarmi, kot so pripravljenost pomagati, sodelovati in biti odprt do ljudi okoli sebe. Ker je bila organizacija v majhni vasici, uporaba javnega prevoza ni bila vedno mogoča. Za bolj trajnostno izvedbo mobilnosti sem zato kupovala lokalne pridelke in lokalno hrano, izbirala čim bolj okolju prijazne izdelke ter skupaj s sostanovalkami skrbela za pravilno ločevanje odpadkov. Erasmus bi vsekakor priporočala vsakemu študentu. Čeprav odločitev za odhod v tujino ni vedno lahka, saj zapustiš svoje okolje in odideš med ljudi, ki jih sprva ne poznaš, se na koncu vse to poplača z novimi prijateljstvi in skupnimi izkušnjami. Moja izkušnja mi je omogočila pridobivanje novih delovnih izkušenj, spoznavanje različnih kultur in boljše poznavanje same sebe. Predvsem pa mi je dala več poguma, da stopim iz svoje cone udobja in se ne bojim novih izzivov.
Anastazija Šušteršič
