Dogodki

Društvo

Dogodki

13. januar 2023 - Strokovna ekskurzija: BANKA SLOVENIJE IN PLEČNIKOV DUH POD LJUBLJANSKIM GRADOM

In prišel je petek, 13. 1. 2023, dan, ko smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v okviru izobraževalnega programa V ogledalu prostora in časa – spoznavajmo svoje mesto in domovino.  Pot  nas je vodila v Ljubljano. Marsikdo bi  ob tem pomislil: »Ljubljana, tam sem bil že velikokrat. Kaj je tam zanimivega? » Ljubljana že na prvo žogo ponuja dve za nas pomembni zanimivosti, in sicer znamenite zgradbe svetovno znanega  arhitekta Plečnika, ki mestu dajejo pridih veličastnosti in nesmrtnosti. Kot glavno mesto Slovenije pa ima v Ljubljani sedež Banka Slovenije, ki je za nas, državljane Slovenije, velikega pomena. Razumevanje delovanja Banke Slovenija spada k  finančni opismenjenosti  posameznika.

Najprej smo Obiskali Banko Slovenije.                                                                                      

V banki so nas sprejeli, kot se za tako poslovno ustanovo spodobi. Pripravili so odlično predavanje, na katerem  smo skozi avdiovizualne, interaktivne vsebine in didaktične igre spoznali, kako deluje centralna banka, kako je povezana z Evrosistemom in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznika. 

V okviru Banke Slovenija smo obiskali tudi muzej. Skozi zgodovino slovenskega denarja  smo se spominjali sprememb v naši družbi. Predstavljeni so nam bili številni vrednostni kovanci ter  prepoznavanje ponarejenega denarja.

V Banki Slovenija so nas pogostili  s kavico in pecivom, vsak udeleženec pa je prejel zvezek in svinčnik, ki ga lahko posadiš in iz njega zraste rastlina.

Finančno osveščeni smo zapustili Banko Slovenija in nadaljevali z raziskovanjem Ljubljane.

 Pot nas je vodila do Plečnikove hiše.

Po skupinah smo si ogledali  prostore, kje je arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti in kjer se je porajala Plečnikova Ljubljana. Originalno ohranjeno domovanje je edinstven biser slovenske arhitekture.

Z zadržanim spoštovanjem smo vstopili v arhitektovo hišo, kjer ima človek občutek, da njegov duh stopa po njemu dragih prostorih, kjer je ustvaril dela, ki postavljajo njega in Ljubljano na svetovno karto najlepših mest na svetu. V hiši je vse na svojem mestu, tako kot je bilo leta 1957, na dan, ko je veliki genij umrl.

Njegovo misteriozno življenje še danes buri raziskovalce, saj je nepojmljivo, kaj vse je Plečnik v svojem življenju ustvaril. Skromen, nezahteven v življenjskih potrebah, se je predajal ustvarjanju in bil kot profesor neumoren mentor svojim študentom.

 Na ogled Plečnikovih zgradb po središču  Ljubljane  nas je popeljal mestni vodič.

Sprehodili smo se mimo Križank do Narodne in univerzitetne knjižnice, Šuštarskega mostu, Tromostovja, Plečnikove  tržnice, Mesarskega mostu … Vodič je ob vsaki znamenitosti povedal veliko zanimivosti o njenem nastanku in pomenu. Udeleženci ekskurzije smo dobili številne  informacije o Plečnikovih zgradbah, o našem glavnem mestu in vsak zase smo jih združili s tistim vedenjem, ki smo ga že imeli. Vsi pa smo se strinjali, da smo slišali veliko novega.

Sledilo je kosilo v gostišču Stari tišler v Ljubljani, nato pa vrnitev v Maribor.

V prijetnem vzdušju smo zaključili tretjo ekskurzijo v okviru našega programa. Ljubljana je mesto, ko ga začneš spoznavati,  odkriješ, da si spoznal le drobec njegovih lepot in skrivnosti.  Zato se bomo v Ljubljano še vračali!

Zapisala: Lidija Štrucl


16. december 2022 - Strokovna ekskurzija: Čarobne lučke Mozirskega gaja

V petek smo se člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor- DOBA odpravili na drugo strokovno ekskurzijo v tem šolskem letu. Jutro je bilo tega dne hladno in mračno, skozi meglo so si utirale pot drobne dežne kaplje. »Nič kaj obetajoč dan,« je pomislil marsikdo pred odhodom na pot. Zbor udeležencev je bil kot po navadi na Partizanski cesti pred sladolednico Lastovka v Mariboru  ob  7.50  in odhod avtobusa ob 8.00. 

Ob vstopu na avtobus smo kar pozabili na turobno vreme in se kot otroci veseli posedli. Klepet med udeleženci izleta se je razlil po avtobusu. Ogreli pa smo se tudi s »kapljicami« vedno dobrodošlega Jegermeistra. Na poti je ga. Marta Otič še povedala nekaj besed o naših ciljih ekskurzije. Med neumornim klepetanjem smo prispeli v Žalec.

Razdelili smo malico in se posedli v bližnjem lokalu. Potem smo se odpravili do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Pot do tja nas je vodila mimo  Zotlove kovačije, kjer je bilo v dobi reformacije zbirališče žalskih protestantov, pozneje pa trški špital in  mimo  župnijske cerkve  sv. Nikolaja, ki  je najstarejši, v listinah imenovani, stavbni objekt v Žalcu.  Ob cerkvi sv. Nikolaja stoji obrambni stolp iz  začetka 16. stoletja in predstavlja edini ohranjen del nekdanjega tabornega obrambnega obzidja, ki je stalo na tem mestu. Taborsko obrambno obzidje, ki je služilo za obrambo pred Turki. Ohranjen obrambni stolp je bil obnovljen leta 2002, ob njem pa so dve leti kasneje posadili potomko najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta, imenovano Nikolaja. 

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva  Slovenije se nahaja v prenovljeni hmeljarski sušilnici Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Je del turističnega projekta interaktivni muzej, ki ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v Spodnji Savinjski dolini, imenovani tudi Dolina zelenega zlata. To ime priča o pomenu hmelja za  regijo.  V muzeju nam je prijetna vodička povedala veliko novega o hmeljarstvu  in pivovarstvu v teh krajih, ki s svojim začetkom sega v leto 1876. izvedeli smo, da je Simon Kukec  zaslužen za razvoj pivovarstva v Savinjski dolini.

V muzeju je nazorno prikazana pridelava hmelja. Še posebej zanimiv je film iz 1960, ki prikazuje, kako so ročno obirali hmelj. Pri tem so sodelovale celotne družine, ki so za obran hmelj prijele bone, ti pa so bili ob koncu obiranja vnovčljivi. Danes vso delo opravijo strojno.

Na koncu ogleda smo si v degustacijski sobi  privoščili sproščujoč vrček hišnega piva Kukec.

Pred muzejem nas je že čakal avtobus in nadaljevali smo vožnjo proti Gornjemu Gradu. To je majhen kraj z zaselki, ki je  stopil v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo benediktinskega samostana.   V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof Tomaž Hren. Znamenitost kraja je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, bivša sostolnica ljubljanski, ki je po prostornini največja v Sloveniji, ima tudi najvišjo kupolo. Zgrajena je bila v letih 1757–1763.

Prvotna cerkev je bila postavljena kot del v 12. stoletju nastalega benediktinskega samostana. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu srednjega veka je bila dodeljena ljubljanski škofiji, ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji Grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih škofov.

Prijazna vodička nas je popeljala po cerkvi in nato še v Muzej Štekel v bližini cerkve. Muzej je zakladnica več muzejskih zbirk, ki hranijo etnološke in tehnološke eksponate. Stolp Štekl je bil zgrajen leta 1578 kot obrambni in hkrati vhodni stolp v utrjen kompleks graščine v Gornjem Gradu. Danes je to še edini ohranjen del obrambnega obzidja, ki je konec 16. stoletja varovalo Gornji Grad pred turškimi vpadi. V pritličnem delu stolpa je galerija. Zgornje prostore krasijo štiri muzejske zbirke, ki hranijo predmete iz Gornjega Grada in okolice: etnološka zbirka, zbirka izumitelja Antona Jamnika, gornjegrajskega Leonarda da Vincija, ter zbirka fosilov in kamnin, v pritličju pa ostanek dvorca, ki je povezan s katedralo, so še verska zbirka, zbirka vizitk in nekrajevnih razglednic ter zbirka starih fotografij Gornjega Grada. 

Nizka megla z dežjem nas je spremljala ob prehodu iz cerkve v muzej. Mraz se je želel zariti v naše kosti. Gostoljubna vodička nas je pogostila z vročim čajem in kuhančkom, ob katerem so se prilegli domači piškoti naše gostiteljice. Veseli in klepetavi smo se vrnili na avtobus ter krenili do Spodnje Rečice, kjer smo imeli kosilo v gostišču Markl. Ob »kolinah« in pijači smo se segreli.

Že smo bili na poti proti Mozirskemu gaju, kjer smo občudovali kar 1,7 milijona božičnih lučk, ki se prepletajo v različne figure, v številnih barvah krasijo gredice, etnološke objekte in druge eksponate.  V naših srcih se je prebudil otrok, ki v božičnem času pričakuje nekaj lepega. Čarobnost je premagala slabo vreme.

V Maribor smo se vrnili ob 19.00.  Božične pesmi iz zvočnikov na avtobusu so popestrile veselo vzdušje in pot se je zazdela kar prekratka. Poslovili smo se z besedami: »Vidimo se na naslednjem izletu!«

Raziskovanje Slovenije je nikoli končana zgodba.  
Zapisala: Lidija Štrucl


7. november 2022 - Radio Maribor

U3ŽO je sodeloval v oddaji Radia Maribor Odkrivamo Maribor. Oddaja je bila izključno posvečena naši Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Sodelovali so: Zdenka Pašič, Jasna Dominko Baloh, 5 mentorjev naše univerze in 6 članov U3ŽO, udeležencev naših programov.

Oddaji lahko prisluhnete >> tukaj.


21. oktober 2022 - Strokovna ekskurzija: Odstiramo tančice preteklosti na celjskih zgodovinskih tleh

V okviru izobraževalnega programa, V ogledalu prostora in časa-spoznavajmo svoje mesto in domovino, smo se v petek, 21. 10. 2022, odpravili v knežje mesto Celje Celeia. Kljub temu, da je mesto oddaljeno od Maribora okrog 60 km in se zdi, da ga zaradi bližine poznamo, nas na vsakem obisku tega mesta vedno znova nekaj preseneti. Tega so se zavedali tudi udeleženci ekskurzije, saj se jih je zbralo kar 60. Željni novih spoznanj smo po enourni prijetni vožnji z vlakom prispeli na naš cilj. Najprej smo se sprehodili skozi mesto do Pokrajinskega muzeja. Tu smo se razdelili v dve skupini in vodiči so nas odpeljali »na raziskovanje« po preteklosti mesta pred našim štetjem vse do rimskih časov v začetku našega štetja, kjer  smo si ogledali rimske izkopanine Mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora. To je do sedaj največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«. Sprehodili smo se med starodavnimi zidovi. Izkopanine, ki so ostale pod zemljo, so predstavljene tako slikovito, da si je lahko predstavljati, kakšno je bilo mesto v rimskih časih. Obiskovalec se ob tem nehote zave, kako bogato zgodovinsko mesto je to.

Sledil je ogled stalne razstave Grofje Celjski v Knežjem dvoru, ki govori o vzponu in padcu najpomembnejše plemiške rodbine v obdobju poznega srednjega veka na današnjih slovenskih tleh. Dejstvo, da so bili Celjski  poslednja pomembna srednjeveška dinastija, ki se je s slovenskih tal povzpela v kroge evropskega visokega plemstva, obiskovalce vedno znova preseneti. Imena, kot so Herman II, Barbara Celjska, Ana Celjska, Ulrik II, Veronika Deseniška se ohranjajo v zgodovini Slovencev tudi  po svojih dramatičnih življenjskih zgodbah, zato so navdih številnim ljudskim ustvarjalcem in literatom v njihovih delih.

Pot nas je vodila do Pokrajinskega muzeja: kjer smo si ogledali Celjski strop v osrednji dvorani Stare grofije, ki je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. Poslikan Celjski strop je še danes poln skrivnosti. Poslikava ima 11 slik,  ki prikazujejo letne čase in junake iz grške mitologije.

Že ob prihodu v mesto smo zagledali bronast kip ženske s kovčkom v rokiCelje  je namreč rojstni kraj Alme Ide Wilibalde Maximiliane Karlin (1889-1950), svetovne popotnice, pisateljice, ljubiteljske raziskovalke, poliglotke in teozofinje. V Pokrajinskem muzeju smo si ogledali stalno razstavo o tej nenavadni in izjemni ženski, ki je v času svojega življenja prestopala tako duhovne kot fizične meje.  S svojim popotovanjem okrog sveta je umeščena med največje popotnike vseh časov. S svojim delovanjem  Alma M. Karlin prinaša močno sporočilo sodobnemu človeku, ki je še vedno poln predsodkov glede razlik med ljudmi in narodi.

Polni vtisov smo se po ogledih, okrog 13.00, sprehodili do gostišča Evergreen Kapija na Glavnem trgu 12, kjer smo imeli organizirano kosilo.  Ustrežljivi natakarji so nas prijazno sprejeli in nam postregli. Udeleženci smo izmenjavali mnenja o ogledanem. Iz prijetnega  klepetanja in druženja je bilo razbrati, da smo izvedeli veliko novega in zanimivega. 

Po kosilu smo se z mestnim avtobusom  odpeljali  na Celjski grad in se sprehodili med njegovimi zidovi. Mogočni grad že stoletja stoji na griču nad mestom in s svojimi zidovi pripoveduje zgodbo o Celjskih grofih. Povzpeli smo se na Hermanov stolp, od koder se nam je odprl izjemen razgled na okoliške griče in Celje pod njim.

Z mestnim avtobusom smo se  vrnili na železniško postajo v Celju in se ob 17.25 z vlakom vrnili v Maribor. Vožnja z vlakom je bila prijetna, nekateri so klepetali, drugi zamišljeno zrli skozi okna vlaka in  razmišljali o Celju, njegovih znamenitostih in zanimivih osebnostih.

Ob prihodu v Maribor smo se poslovili, zavedajoč se, da smo odstrli le nekaj tančic s  celjske preteklosti.

 Zapisala: Lidija Štrucl


7. september 2022 - Poletno srečanje s prof. dr. Jožetom Ramovšem

Starejši občani mesta Maribora so med letošnjim poletnim srečanjem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v prostorih Dobe na Prešernovi 1  preživeli prijeten dopoldan.

Po kratkem nagovoru predsednice društva gospe Zdenke Pašić je prisotne pozdravila tudi direktorica Dobe Jasna Dominko Baloh. V svojem nagovoru je poudarila, da je sodelovanje s starejšimi v naši družbi nujno in pomembno, saj se človek celo življenje uči in izobražuje, zato ji je v veliko zadovoljstvo, da je odprla vrata svoje ustanove starejšim občanom našega mesta.

Na srečanje je bila povabljena tudi podžupanja Mestne občine Maribor, Alenka Iskra, ki je v svojih besedah poudarila, da  se preko  predstavnikov v Svetu za starejše slišijo njihove potrebe in želje. Poudarila je, da si občina prizadeva, da bi bilo mesto prijazno starejšim, zato je namenjen tudi brezplačni avtobus in organiziran Prostofer.

Osrednja tema srečanja pa je bilo predavanje prof. dr. Jožeta Ramovša   z naslovom »Osebnostno zorenje in zorenje v sožitju po upokojitvi«.

»Ena večjih težav sodobnega časa je, da smo življenje  v 100 letih podaljšali za tretjino, kdo smo kot ljudje in kako naj živimo, pa smo pustili zadaj,« so besede  prof. dr. Jožeta Ramovša. Antropolog, psiholog, teolog in socialni delavec s specializacijo logoterapije in partnerske komunikacije ima interdisciplinarni teoretski in praktičen vpogled v ljudi in družbo, posebej pa se ukvarja s področjem kakovostnega staranja ter medgeneracijskega sožitja. Njegova strokovna bibliografija obsega nad tisoč enot, med njimi 20 samostojnih knjig.

Nihče si po upokojitvi ne želi biti sam, brez prijateljev in sorodnikov. Želimo si živeti v sožitju z ljudmi okrog nas, kar pa ni tako preprosto.  Prof. dr. Jože Ramovš je na predavanju poudaril, da so za lepo starost najbolj pomembni osebni odnosi, sožitje med generacijami. Ker pa nas nobena šola ne uči, kako živeti po upokojitvi, se je potrebno tudi tega učiti. Skozi življenjske izkušnje, z vzorom in dovzetnostjo za izpopolnjevanje v medsebojni komunikaciji bo staranje takšno, kot si ga želimo, v sožitju z vsemi generacijami, je glavna misel, ki jo je na predavanju posredoval  prof. dr. Jože Ramovš.

Prisotni so z zanimanjem prisluhnili njegovemu predavanju, ki mu je sledil pogovor. Poslušalci so prof. dr. Jožetu Ramovšu postavili številna vprašanja, kar potrjuje, da je bila izbrana tema ustrezna, aktualna in življenjska. Na društvu upajo, da se bo prof. dr. Jože Ramovš še odzval vabilu.

Predavanju je sledil  zbor članov, ki ga je izvedel gospod Peter Baloh.

Sledila je predstavitev programa dela Društva univerze za tretje življenjsko obdobje. Program je predstavila predsednica društva dr. Zdenka Pašić. Zanimiv in pester program za odrasle in starejše zavzema 15 različnih izobraževalnih programov, med katerimi so jezikovni tečaji, program za urjenje spomina, spoznavanje ožje in širše domovine, računalništvo, za ohranjanje zdravja, vodena telesna aktivnost, urejanje fotografij, okrasne rastline, lutkovni klub, nevrobobnanje, pogovori o literarnih delih. Podrobnosti o programih najdete na spletni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje: https://www.doba.si/drustvo-univerza-za-tretje-zivljenjsko-obdobje-maribor. Predsednica društva je k sodelovanju povabila vse prisotne, njihove prijatelje, znance in sorodnike. Prijave v programe sprejemajo po elektronski pošti: info@u3zo-mb.si.

 V letošnjem letu je društvo izdalo prvo številko glasila, ki ima naslov Nova znanja. V glasilu so člani in mentorji izrazili svoje  zadovoljstvo o sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje.  V uvodniku pa je predsednica društva poudarila, da je pomembno omogočiti starejšim občanom, da si pridobijo nova znanja, ki jim bodo v pomoč za kakovostnejše bivanje v tretjem življenjskem obdobju.

Srečanje so z glasbenimi točkami popestrili učenci Osnovne šole Franceta Prešerna pod pokroviteljstvom glasbene  pedagoginje in mentorice Metke Kuraj.


11. junij 2022 - Zgornja Savinjska dolina med Mozirjem – Nazarjem in Radmirjem

Bili smo navdušeni nad izjemnimi kraji, ki pripovedujejo avtentične zgodbe in osvajajo srca popotnikov z gostoljubnostjo domačinov.

Savinjska dolina je očarajoča dolina s pridihom prelepe alpske narave, kjer diši po sproščujočem kmečkem okolju in je pravi dragulj za  obiskovalce.

Najprej smo se ustavili v Nazarju:

ob sotočju Savinje in Drete je kraj Nazarje, pravo duhovno središče Zgornje Savinjske doline. V gradu Vrbovec je urejen Muzej gozdarstva in lesarstva, na griču nad njim pa Frančiškanski samostan z bogato knjižnico. Ogledali si bomo  Muzej lesarstva in Samostan z bogato zgodovinsko zbirko različnih eksponatov.  

Majhno mesto Nazarje, ob sotočju Drete in Savinje, vas bo navdušilo z gradom, frančiškanskim samostanom in s spoštovanjem do lesarske tradicije.

Pot smo nadaljevali ob Savinji proti  Radmirju, kjer smo si ogledali bogato zbirko mašnih plaščev in drugih  eksponatov.


14. maj 2022 - Posavje in Dolenjska ter obisk tovarne zdravil Krka v Novem mestu

Naša pot nas je vodila  v Posavje  in v Novo mesto. Najprej smo si ogledali mesto Brežice, ki ležijo v središču Brežiške  ravnine, koder je vodila trgovska pot med Štajersko in Kranjsko in kjer je tekla plovna pot po reki Savi. Ogledali smo si mestno jedro , ki  je strnjeno pozidano ob široki glavni cesti in  brežiški grad s slikovito viteško dvorano. Grad Brežice (nemško Rann) je danes najvidnejša stavba v Brežicah, ki jo mesto s pridom koristi. V njej domuje Posavski muzej Brežice s številnimi zbirkami, v viteški dvorani potekajo številne prireditve, v grajski kleti shranjujejo vino Vina Brežice.

Pot smo nadaljevali proti Novemu mestu, prestolnici zgodovinske pokrajine Dolenjske, ki leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke Krke. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka v treh zaporednih rečnih zavojih. Sledil je ogled Kandijskega  mostu (tudi Stari most), železni cestni most, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta s Kandijo. Most prečka reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Zgrajen pa je bil leta 1898 le nekaj deset metrov od kraja, kjer je stal starejši leseni most, zgrajen leta 1600, ki so ga eno leto po odprtju železnega mostu porušili.

V popoldanskem smo si ogledali tovarno zdravil Krka v Novem mestu, videli smo najsodobnejšo proizvodnjo tablet in kapsul. Bili smo njihovi gosti, bilo je izjemno zanimivo. Nagovoril nas je predsednik uprave Krka Jože Colarič.


22. april 2022 - Lepote in zgodovinske zanimivosti Koroške

V Kotljah smo si ogledali Spominski muzej Prežihovega Voranca. Prežihova bajta, prislonjena ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celotno hotuljsko kotlino, je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893–1950). Bajta predstavlja značilno koroško stavbo malega kmeta, bajtlerja. 

Na Ravnah na Koroškem smo obiskali Koroški pokrajinski muzej. Z muzejskim vodičem smo si ogledali stalno razstavo »Štorije iz naše doline«, na kateri je predstavljeno vsakdanje življenje podeželskega človeka v Mežiški dolini od sredine 18. do sredine 20. stoletja. Muzejski vodič nas je popeljal tudi po razstavi »Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin«. Na razstavi je predstavljenih več kot 90 tradicionalnih jedi in pijač, s podrobnejšimi opisi in dodanimi recepti pa osvetljujejo 26 izbranih koroških tradicionalnih jedi značilnih za 20. stoletje tako v kmečkih kot delavskih okoljih. 

V centru Prevalj smo se, v Spominskem parku, seznanili s pomembnimi osebnostmi, ki so nekoč živele v tem mestu, in začetkov Bralne značke na Slovenskem. Zardi dežja smo si Poljano ogledali iz avtobusa. Na Poljani je se nahaja zaščiten Spominski park svobode in miru, na prostoru  zadnjih bojev v 2. svetovni vojni. Na turistični kmetiji Ploder, na Šentanelu smo  okusili koroško »košto« z izbranimi koroškimi jedmi.


15. marec 2022

Predavanje o varovanju bolnikov pravic z gospo Lidijo Breznik

Vljudno vas vabimo na predavanje in pogovor z varuhinjo bolnikovih pravic, gospo Lidijo Breznik.

 


7. september 2021

Poletno srečanje s Tonetom Partljičem


Vabimo vas na srečanje članov Univerze za tretje življenjsko obdobje in naših prijateljev, ki bo v torek, 7. septembra 2021, ob 11. uri na DOBI, Prešernova ulica 1.

Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli